O nas

Tradicija sadjarstva Aškerc sega v sredino 19. stoletja, ko je Martin Aškerc zaključil drevesničarsko šolo v Gradcu in s svojim znanjem pričel vzgajati in cepiti sadne sadike. Do prve svetovne vojne je bilo na kmetiji zasajenih približno štiristo visokodebelnih dreves približno dvajsetih različnih sort. Martin je skupaj s soprogo vzgojil okoli dva tisoč sadik sadnih dreves tudi za okoliške kmetije. Poleg vzgoje in cepitve dreves so se na kmetiji ukvarjali še s predelavo jabolk v jabolčnik in prodajo namiznih jabolk. Slednja so prodajali preko branjevk v Ljubljano in ostala mesta ob Južni železnici, večje količine pa so z vagoni izvažali v Gradec. Za to obdobje so bila značilna visoka travniška drevesa, zasajena ob njivah, travnikih in pašnikih.

V obdobju druge svetovne vojne so se začeli pogoji za kmetijstvo in življenje na kmetijah slabšati, trženje sadja je bilo zahtevno. Naslednik Jože Aškerc se je zato s soprogo začel preusmerjati v samooskrbo s poljedelstvom in živinorejo. Kljub temu sta nadaljevala s sadjarsko tradicijo in starejše sort jabolk nadomeščala s saditvijo novejših sort, kot so boskopski kosmač, jonatan, beličnik ipd.

Leta 1988 je Andrej Aškerc s soprogo prevzel kmetijo in pričela sta s saditvijo plantažnih nasadov jabolk, živinorejsko dejavnost pa sta opustila. Do leta 1994 so bile kmetijske površine pretežno zasajene s sadovnjaki v skupnem obsegu 13.000 dreves. Kmalu po zasaditvi prvih jablan sta se začela ukvarjati s predelavo jabolčnega soka, leta 1990 pa tudi s proizvodnjo lesene embalaže. Kmetija je od samega začetka uvajanja integrirane pridelave jabolk v letu 1991 aktivno vključena v naravi prijazen način pridelave ter sledi dobrim kmetijskim praksam. Leta 1992 sta zgradila hladilnico za skladiščenje jabolk, ki omogoča, da le-ta ostanejo sveža vse do pozne pomladi. Andrej je zaključil študij agronomije, svoje znanje na področju sadjarstva in lesne stroke pa je skozi vsa leta redno strokovno izpopolnjeval in poglabljal. Leta 2005 so se na kmetiji začele izvajati prve obnove sadovnjaka, ki vključujejo protitočne mreže in kapljične namakalne sisteme. Od leta 2005 je redna dodatna dejavnost kmetije tudi proizvodnja plastične embalaže.

Sadjarsko tradicijo z redno obnovo nasadov s protitočnimi mrežami in namakalnimi sistemi nadaljuje Jaka Aškerc s soprogo. Razširila sta ponudbo sadjarstva in izpopolnila tehnologijo predelave jabolk v jabolčni sok zahvaljujoč znanju, ki sta ga prejela od svojih prednikov ter ga nadgradila in dovršila z rednim strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem. Danes pridelujeta visoko kakovosten sok, stisnjen na tradicionalen način iz kakovostnih svežih jabolk. Tudi Jaka je zaključil študij agronomije, svoje znanje pa poglablja in izpopolnjuje z udeležbo na različnih nacionalnih in mednarodnih izobraževanjih in seminarjih doma in v tujini.