Integrirana pridelava

Integrirana pridelava je pomemben člen trajnostnega razvoja, saj pomeni uravnoteženo uporabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, okoljskih in toksikoloških dejavnikov. To pomeni, da imajo naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi. Uporaba kemijskih sredstev za varstvo rastlin je omejena le na najnujnejšo količino.

Zasnova nasada

Integrirana pridelava jabolk predstavlja celosten pristop gojitve sadnega drevja. Začne se pri izbiri površine, ki bo zasajena z drevesi (mikro lokacija) – idealna je južna, jugovzhodna do jugozahodna lega. Pomembna sta tudi globina in struktura tal ter rahel nagib terena.

Vsi ukrepi se izvajajo na podlagi analize tal na ravni makro in mikro elementov, pH tal in količine humusa v tleh. Ob zasnovi nasada slednje uravnavamo s podorinami (rastline, ki jih globoko zaorjemo v tla).

Zasnova sadovnjaka mora omogočati maksimalno osvetlitev vseh delov drevesa.

Večji škodljivci

Nasad je v celoti ograjen, s čimer preprečujemo dostop zajcem in srnam, ki z objedanjem povzročajo veliko škodo na sadnem drevju. Kljub temu pa so v ograji narejene odprtine, skozi katere lahko v sadovnjak vstopajo podlasice, kune (zaradi slednjih imamo tudi skalnjak) in lisice, ki plenijo voluharja.

Mali škodljivci

Med male škodljivce sodijo zavijači, lupinarji, cvetožerji … Populacijo teh v osnovi zmanjšamo z dobro prezimitvijo večjega števila ptic (predvsem siničke in ostale tukaj živeče ptice), ki se hranijo z malimi škodljivci. S tem namenom se v sadovnjaku nahaja večje število krmilnic, preko leta pa pripravimo tudi valilnice, ki so vsako leto polne.

Kljub temu redno spremljamo pojav malih škodljivcev s feromonskimi vabami in če so preseženi pragi škodljivosti, je treba zmanjšati število populacije z uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Treba je poudariti, da s fitofarmacevtskimi sredstvi učinkujemo samo na nezaželene organizme! Za nanos fitofarmacevtskih sredstev uporabljamo pršilnik, ki je opremljen z antidriftnimi šobami (ki preprečujejo zanos kapljic), avtomatsko regulacijo pretoka zraka in elektrostatiko (ki omogoča naboj kapljic, zaradi česar se primejo na liste). Pršilnik ima certificiran 95 odstotni antidrift.

Posebno pozornost posvečamo koristnim žuželkam, kot so čebele, pikapolonice, stenice, roparske pršice … Življenje in prepletenost malih organizmov je zelo pestro in dovršeno, zato je za uspešno naravno uravnavanje ustreznih razmerij med malimi organizmi potrebno zelo dobro poznavanje prehranjevalnih verig.

Glivične bolezni

V našem podnebnem pasu so prisotne različne glivice, ki ogrožajo sadno drevje. Najbolj agresivna glivična bolezen je škrlup, saj nima naravnih sovražnikov, sorte pa so razmeroma slabo odporne nanjo. Preveliko razmnožitev škrlupa onemogočamo z dotikalnimi fungicidi, ki preprečujejo njeno kalitev.

V določenih obdobjih in vremenskih pogojih (suša, moča) sadno drevje težko vzdržuje ustrezno raven prehranjenosti, zato jim dodajamo hranila preko listov, s čimer ohranjamo rastlino v dobri kondiciji.

Obremenitev drevesa

Obremenitev drevesa s plodovi mora biti usklajena s površino listne mase, kar pomeni 30-35 listov na plod. S tem dosegamo notranjo (sladkor, kisline) in zunanjo (barva, debelina) kakovost plodov. Ustrezno obremenitev drevesa izvajamo z ročnim odstranjevanjem odvečnih plodičev v mesecu juniju, ko so plodovi še drobni.

Ključnega pomena za kakovost plodov sta zdravo listje in primeren čas obiranja. Jabolka obiramo neposredno v 300 kg zaboje, s čimer zagotovimo čim manj rokovanja s plodovi, da preprečimo  obtolčenost plodov. Zaboji so v sadovnjaku naloženi na obiralno prikolico, zato ostanejo popolnoma čisti in ne prihajajo v stik z zemljo in travo. Takšna higiena preprečuje okužbe, s čimer se podaljša čas skladiščenja.

Protitočna zaščita

Na območju naših nasadov je pogostost toč velika, zato so naši sadovnjaki opremljeni z mrežo proti toči. Hkrati mreža ščiti plodove proti sončnim užigom. Obramba proti toči sicer predstavlja dodatne stroške ob postavitvi ter vsakoletnemu spenjanju v pomladanskem času in zvijanju pred zimo. Naši nasadi so opremljeni s strehastim sistemom mrež, ki sestoji iz vzdolžnih in prečnih jeklenih žic, ki na vrhu povezujejo stebre. Končni in stranski stebri morajo biti dobro sidrani v zemljo. Na sredini je mreža speta s sponkami, zato se pod težo toče razpre, da ta pade na sredino med vrste dreves.

Namakanje

Naši nasadi so opremljeni s kapljičnim namakalnim sistemom, ki omogoča namakanje ob majhni porabi vode. Namakalni sistem sestavljajo: akomulacija, črpališče, prvotni vod, drugotni vod in tercialni vod. Prvotni in drugotni vod pripeljeta vodo do parcele, od koder voda nadaljuje pot po tercialnem vodu do vsake jablane. Cevi tercialnega voda so opremljene s kapljači, ki omogočajo konstanten pretok vode z dvema litroma na uro pri različnem pritisku od dva do pet barov. Takšen sistem omogoča natančno in nadzorovano namakanje dreves na vsaki strmini. Količino oziroma čas namakanja določamo s tenziometri, ki kažejo trenutno prisotnost vlage v tleh na globini dvajset in štirideset centimetrov.

Skladiščenje jabolk

Jabolka skladiščimo v paletnih 300 kg zabojnikih, ki so zloženi v hladilne celice, kjer jih ohladimo na 1 ⁰C. Pomemben je konstanten nadzor temperature zraka, temperature ploda in temperature izpihanega zraka iz prenosnika toplote, saj le tako lahko dosegamo kakovostno in dolgotrajno skladiščenje jabolk. Ob prodaji jabolk hladilne celice odpremo in s prebiranjem jabolka razporedimo po želenih velikostnih razredih in predpisanih standardih v različne embalaže. Kakovostno skladiščeni plodovi ohranijo enako kakovost kot v času obiranja.